Zakaj potrebujemo Centralni kreditni register?
Centralni kreditni register ali SISBON so slovenske banke ustanovile, da bi dobile pregled nad kreditno obremenjenostjo svojih komitentov. Z leti je register pod svoje okrilje vzela Banka Slovenije, SISBON je postal baza podatkov s pomočjo katere banke izračunavajo kreditno sposobnost, v zadnjih letih pa je postal tudi temeljni kamen razvoja sodobnih bančnih produktov, kot je Kesh Limit Banke Ferratum.
V članku pojasnjujemo:
- Zakaj potrebujemo Centralni kreditni register?
- Kdo upravlja s SISBONOM?
- Kdo mora biti obvezno vključen v sistem?
- Kateri podatki se zbirajo v SISBONU?
- Ali SISBON podaja bonitetne ocene?
- Vedno večja vloga SISBONA
Nakupovanje dobrin in plačevanje storitev s pomočjo zadolževanja je v današnjem potrošniškem svetu nekaj običajnega. S posojili kupujemo hiše, avtomobile, belo tehniko, zabavno elektroniko, pohištvo in celo osnovne življenjske potrebščine. Če so še pred nekaj leti posojila omogočale samo banke in lizing hiše, se ja nabor posojilodajalcev, oziroma posrednikov posojil, danes močno razširil.
Nakupe na obroke ali z odloženim plačilom ponujajo praktično vsa večja trgovska podjetja, telekomunikacijska podjetja, spletni trgovci,… Posojila ponujajo banke, hranilnice, spletne banke ter zasebne družbe z dovoljenjem banke Slovenije.
Zakaj potrebujemo Centralni kreditni register?
Ob tako široki dostopnosti posojil, se potrošniku hitro lahko primeri, da preseže svoje zmožnosti plačevanja in ogrozi finančno stabilnost sebe in svoje družine. Na drugi strani potrošniki, ki ne poravnavajo obveznosti povzročajo poslovno škodo posojilodajalcem.
Zadolževanje oseb je tako omejeno s pravili, ki so zapisana v zakonih, pravilih Banke Slovenije in internih aktih posameznih bank, oziroma kreditnih ustanov. A da bi ta pravila lahko učinkovito uporabljali, je bilo potrebno ustvariti pregled nad tem, koliko dolga ima posamezni potrošnik, kako ga upravlja ter komu dolguje.
Kdo upravlja s SISBONOM?
Banke, ki delujejo na področju Slovenije, so zato leta 2007 na podlagi Zakona o bančništvu (Z-ban1) po več letih načrtovanja, dogovarjanja, priprav in usposabljanja, vzpostavile prvi kreditni register. Za register je skrbelo Združenje bank Slovenije, vanj pa so banke pričele vnašati podatke o kreditojemalcih, njihovih dolgovih, rokih odplačil ter morebitnih zamudah pri plačilih ali celo popolni opustitvi plačevanja in sankcijah, ki so sledile.
Leta 2012 je bil register prenesen na družbo Kreditni biro SISBON. Leta 2016 z novim zakonom o bančništvu upravljanje prevzame Banka Slovenije, leta 2017 pa se na podlagi zakona o Centralnem kreditnem registru vzpostavi Centralni kreditni register, ki obdrži ime SISBON. Za banke in hranilnice je z novim zakonom poročanje v SISBON postalo obvezno.
Kdo mora biti obvezno vključen v sistem?
V sistem, morajo na podlagi zakona biti obvezno vključeni:
- banke in hranilnice, ki so ustanovljene v Sloveniji,
- tuje banke, ki so v Sloveniji ustanovile podružnico in prek podružnice sklepajo kreditne posle,
- drugi kreditodajalci iz EU, ki v Sloveniji delujejo preko podružnice,
- kreditodajalci, ki so pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin,
- ponudniki plačilnih storitev, ki sklepajo kreditne posle v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
- Družba za upravljanje terjatev bank,
- Stanovanjski sklad Republike Slovenije,
- Eko sklad.
Pod enakimi pogoji, kot zgoraj naveden ustanove se lahko v SISBON vključijo tudi:
- osebe, ki v naši državi opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja v skladu z zakonom,
- osebe iz drugih držav članic EU, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja ali storitve finančnega zakupa nepremičnin,
- pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ter v okviru svoje glavne dejavnosti opravljajo storitev kreditiranja s sklepanjem kreditnih pogodb
Vseh članov je trenutno 38.
Kateri podatki se zbirajo v SISBONU?
Vsi člani sistema SISBON so dolžni poročati:
- Osebne podatke o komitentih (Ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov, davčno številko, podatke o morebitne osebnem stečaju)
- Podatke o poslih (številko transakcijskega računa, redni ali izredni limit, posojila, finančni lizing, kartice z odloženim plačilom, kreditne kartice, kartice za obročno nakupovanje, dana poroštva, plačilne instrumente, izterjave, davčne upravne in sodne izvršbe)
- Poslovne dogodke (Zaključke poslov in na kakšen način so se zaključili, predčasna in naknadna poplačila, spremembe odplačilne dobe, spremembe obroka/anuitete, spremembo limita, nakupe na obroke, neodplačane obveznosti, nakup na obroke, zavarovanje, umik zavarovanja, neodplačana obveznost, zapadli dolg, poplačilo zapadlega dolga, odlog in konec odloga plačila dolga, blokacija in deblokacija računa, omejitev in umik omejitve uporabe računa, prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka, konec izvršilnega postopka, ustavitev izvršilnega postopka.)
Ali SISBON podaja bonitetne ocene?
Zmotno je mišljenje, da se v SISBON-u izvaja ocenjevanje kreditne sposobnosti vsakega posameznika in da se določa bonitetna ocena vsakega posameznika. Za to je še vedno zadolžena vsaka kreditna institucija sama, pri tem pa lahko uporablja podatke, ki so shranjeni v centralnem kreditnem registru.
Ob tem je pomembno, da lahko banke in hranilnice do podatkov o posamezniku dostopajo le, če potrošnik izkaže interes za sklenitev posla pri konkretni banki, hranilnici ali drugi instituciji, ki je po zakonu upravičena do vpogleda v SISBON. Tudi pri Banki Slovenije, ki podatke v SISBIONU uporablja za izdelavo statistik in poročil, lahko do njih dostopajo le zaposleni, ki so za to pooblaščeni.
Vsak vpogled v SISBON in izpis podatkov se beleži.
Preko portala Moj SISBON (moj.sisbon.si) lahko v svoje podatke vpogleda tudi vsak potrošnik, za dostop pa potrebuje le kvalificirani digitalni certifikat.
Vedno večja vloga SISBONA
Vloga centralnega kreditnega registra je vedno bolj pomembna, saj se z digitalizacijo bančništva, širi nabor sodobnih bančnih produktov, katerih razvoj brez SISBON-a ne bi bil mogoč. Med najbolj naprednimi bančnimi produkti je tudi hitri kredit Kesh Limit banke Ferratum, ki je potrošnikom dostopen preko spleta.
Z uporabo naprednih programskih rešitev banka Ferratum, preko vpogleda v SISBON, izvede izračun kreditne sposobnosti posameznika. Gre za proces, ki traja vsega nekaj sekund, kreditojemalec pa mora pri tem le izkazati svojo identiteto z digitalnim kvalificiranim potrdilom.
Tako poenostavljen postopek potrošniku prihrani veliko časa in tudi skrbi, informacijo o tem ali mu je bil kredit odobren in v kakšnem znesku, pa prejme v nekaj minutah, sredstva pa so mu dostopna že v 24 urah.