Pri odločanju bank, ali nam bodo odobrile kredit, v kakšni vsoti in za koliko časa, so bistveni podatki, ki pričajo o tem, koliko dolga že imamo, kako z njim upravljamo in kako vestno izpolnjujemo svoje finančne obveznosti. Vse to je shranjeno v Centralnem kreditnem registru oziroma SISBON-u.
V tem prispevku si lahko preberete:
- Zakaj imamo SISBON?
- Kdo vse je vključen v sistem SISBON?
- Kateri podatki se hranijo v SISBON-u?
- Kako deluje SISBON?
- Kakšna je vloga SISBON-a v kreditnem postopku?
- Kako lahko vidite, kaj o vas vedo banke?
Zakoni, navodila Banke Slovenije in interna bančna pravila določajo, da se lahko pri finančnih institucijah zadolžimo le, če to ne bi ogrozilo naše finančne varnosti in finančne varnosti naše družine. Zato morajo banke izpeljati postopek ocene kreditne sposobnosti, pri čemer tudi same z največjo skrbnostjo preverijo, ali ste sposobni denar, ki si ga boste izposodili, tudi vrniti.
Postopek preverjanja kreditne sposobnosti vključuje oceno višine mesečnih prihodkov, oceno življenjskih stroškov, vpogled v stanje trenutne zadolženosti ter pregled zgodovine finančnih dogodkov.
Zakaj imamo SISBON?
Če ste morali pred leti za tako oceno kreditne sposobnosti na banko nositi kupe dokumentov, je danes, ob uporabi sodobnih tehnologij, ta postopek izredno hiter in enostaven. Uredba o bančnem poslovanju PSD2 kreditodajalcem ob vašem soglasju omogoča vpogled v stanje na vaših tekočih računih, poleg tega pa imajo banke dostop do centralnega kreditnega registra, ki pri nas nosi ime SISBON.
SISBON bankam in ostalim kreditnim institucijam omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih. Koliko podatkov bo banka potrebovala za oceno kreditne sposobnosti je seveda odvisno od višine zadolžitve, ročnosti kredita in zavarovanja.
Zagotavljanje preglednosti podatkov
Še v prejšnjem desetletju banke niso mogle natančno vedeti, koliko je posameznik zadolžen in kako vestno poravnava svoje obveznosti, če je imel ta pri različnih bankah odprtih več računov. Zato so z namenom vzpostavitve večje preglednosti na področju kreditnega poslovanja, na podlagi Zakona o bančništvu (Zban-1), ustanovile družbo Kreditni biro SISBON d.o.o., ki je 01. 01. 2008 vzpostavila prvi kreditni register. Vanj so podatke prispevale banke ustanoviteljice, kasneje pa se je mreža začela širiti še na ostale kreditodajalce in ponudnike finančnih storitev, kot so na primer lizing hiše.
S sprejemom novega Zakona o bančništvu (Zban-2) se je s 01. 01. 2016 upravljanje SISBON-a preneslo na Banko Slovenije, ki je najvišji bančni nadzorni organ in regulator slovenskega bančnega sistema. Decembra istega leta je bil sprejet še Zakon o centralnem kreditnem registru, ki je postal zakonska podlaga za poslovanje SISBONA, kot ga poznamo danes.
Kakšen je namen SISBONA-a?
Namen centralnega kreditnega registra je hramba in izmenjava ključnih podatkov o tem, koliko je posameznik zadolžen, kako vestno poravnava svoje obveznosti, ali je morda porok za najem kredita tretji osebi, ali ima morda kreditno kartico, ali pa odobreno izredno prekoračitev dovoljenega stanja oziroma limit. V sistemu SISBON so zbrani podatki, ki prikazujejo trenutno stanje pa tudi stanje in dogodke v preteklosti.
Podatki v SISBONU se namreč hranijo še štiri leta po tem, ko je posel zaključen. Na podlagi zbranih podatkov lahko banke izdelajo oceno kreditnega tveganja in obenem poskrbijo, da se komitenti ne bi pretirano zadolžili.
Kdo vse je vključen v sistem SISBON?
V sistem SISBON morajo na podlagi zakona biti obvezno vključeni:
- banke in hranilnice, ki so ustanovljene v Sloveniji,
- banke držav članic EU ali tretjih držav, ki so v Sloveniji ustanovile podružnico in prek podružnice sklepajo kreditne posle,
- drugi kreditodajalci s sedežem pri nas ali pa s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki so ustanovili podružnico v Republiki Sloveniji,
- kreditodajalci, ki so v skladu z zakonom, ki ureja potrošniško kreditiranje, pridobili dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin,
- ponudniki plačilnih storitev, ki sklepajo kreditne posle v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
- Družba za upravljanje terjatev bank,
- Stanovanjski sklad Republike Slovenije ter
- Eko sklad.
Poleg naštetih institucij, katerih članstvo v SISBON-u je obvezno, se pod enakimi pogoji vanj vključujejo tudi:
- osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja v skladu z zakonom,
- osebe, ki imajo sedež ali prebivališče v drugi državi članici EU in opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja ali storitve finančnega zakupa nepremičnin,
- pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ter v okviru svoje glavne dejavnosti opravljajo storitev kreditiranja s sklepanjem kreditnih pogodb.
Do določenih podatkov iz sistema lahko dostopajo tudi drugi kreditodajalci, ki v okviru svoje osnovne dejavnosti strankam omogočajo kreditiranje oziroma nakup na obroke. A nabor podatkov, ki jim je dostopen, je omejen. Podatke v SISBON danes prispeva 38 članov oziroma članic. Poleg bank in hranilnic so to še različna lizing podjetja, podjetja, ki nudijo hitre kredite in nekateri mobilni operaterji.
Kateri podatki se hranijo v SISBONU?
Banke, ki so del sistema SISBON, za zbiranje, obdelovanje in vpogled v podatke ne potrebujejo vašega pisnega soglasja. Podlago za to imajo v Zakonu o bančništvu in Zakonu o centralnem kreditnem registru. A vseeno za dostop do podatkov obstajajo zelo jasna in stroga pravila.
Osebni podatki
V SISBONU se hranijo osebni podatki komitenta, ki jih iz svojih evidenc posredujejo banke, ali pa so dostopni iz drugih javnih registrov. V prvi vrsti so to osnovni podatki:
- ime in priimek,
- datum in kraj rojstva,
- naslov prebivališča,
- davčna številka oziroma pri tujih državljanih druga podobna identifikacijska oznaka,
- podatki o osebnem stečaju (o začetku in končanju postopka osebnega stečaja, o začetku postopka za odpust obveznosti, o izdaji in pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti).
Ti podatki se v sistemu hranijo še 4 leta po tem, ko komitent poplača obveznosti iz naslova kredita, pri podatkih o osebnem stečaju pa 4 leta po končanju postopka zaradi osebnega stečaja.
Podatki o poslih
Poleg osebnih podatkov SISBON beleži tudi:
- številko transakcijskega računa (le v primeru odobrenega rednega ali izrednega limita, blokade, omejitve uporabe ali zapadlega dolga),
- redni in izredni limit na transakcijskem računu,
- posojila,
- finančni lizingi,
- kartice z odloženim plačilom,
- kreditne kartice,
- kartice za nakup na obroke,
- dana poroštva,
- prevzete posle poslovnih subjektov,
- plačilne instrumente,
- izterjave,
- davčne, upravne in sodne izvršbe.
Tudi ti podatki se v sistemu hranijo še 4 leta po prenehanju obveznosti, ki izhajajo iz kreditnega posla, oziroma končanju postopka davčne, upravne ali sodne izvršbe.
Poslovni dogodki
V SISBONU se beležijo tudi vsi poslovni dogodki, ki vplivajo na potek kredita in njegovega odplačevanja: vsak zaključek posla, bodisi da je bil dolg poravnan, neporavnan ali bil odprodan. Zabeležijo se poplačila dolga, predčasna in naknadna poplačila, vse spremembe, kot so sprememba roka odplačevanja, višina mesečnega obroka, sprememba limita, odlog plačila, blokada in deblokada računa, zavarovanje kredita, uvedba in zaključek izvršilnega postopka … Tudi ti podatki se hranijo še 4 leta po zaključku kreditnega posla.
Kako deluje SISBON?
Od kod podatki?
Sistem tako tehnično kot vsebinsko upravlja Banka Slovenije, podatke pa v sistem sporočajo družbe članice sistema, pri katerih se izvede posel.
Banka ali druga institucija, pri kateri najamete kredit, torej v SISBON vnese znesek kredita, ročnost kredita, višino obroka, vse zapadle obroke in datum, ko so zapadli, ter datum, ko so bile obveznosti poravnane. Podatke banka sproti posodablja in vnaša spremembe.
Kdo lahko vidi podatke v SISBON-u?
Da bi banka ali druga kreditna ustanova vpogledala v podatke, ne potrebuje vašega izrecnega soglasja. A to še ne pomeni, da lahko kdorkoli, ki dela v banki, neomejeno pregleduje, koliko dolga imate in kakšen je limit na vašem računu.
Do podatkov lahko dostopajo le pooblaščene osebe in tudi te le takrat, ko imajo za to upravičen razlog. Torej kadar morajo izdelati oceno kreditne sposobnosti, kadar je treba izterjati zapadle obveznosti, kadar rešujejo morebitne reklamacije s strani komitenta, kadar posodabljajo podatke o komitentu ali za namene revizije poslovanja.
Preden lahko kreditodajalec preveri podatke v SISBONU, mora biti najprej za to izkazan interes komitenta. Uslužbenec banke vas torej lahko preveri šele, ko vi izrazite željo po najetju kredita ali zvišanju limita. Pred tem vas mora uslužbenec identificirati. Identifikacija poteka tako, da mu bodisi predložite osebni dokument, ali pa identifikacijo opravite po elektronski poti, z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila oziroma na način, kot ga določa uredba o elektronski identifikaciji EIDAS.
Kakšna je vloga SISBON-a v kreditnem postopku?
Mnogo ljudi zmotno meni, da je sistem SISBON tisti, ki odloča, ali bo nekdo dobil hitri kredit, potrošniško posojilo ali hipotekarni kredit za gradnjo hiše. SISBON je le zbirka podatkov, ki odločevalcem v bankah in drugih kreditnih ustanovah olajša delo. Je orodje, ki ga poleg vseh ostalih podatkov uporabljajo odločevalci. Ker so podatki shranjeni tudi v digitalni obliki, bankam in ostalim kreditnim ustanovam omogočajo tudi avtomatizirano odločanje.
Prav zaradi SISBONA so hitri krediti danes odobreni že v nekaj sekundah, ob tem pa je postopek varen in pregleden. A odločitev sprejme banka, bodisi po analizi, ki jo opravijo uslužbenci, bodisi na podlagi avtomatiziranega postopka s pomočjo sodobnih tehnologij. Ob tem pa so poleg bonitetne ocene nujni še drugi podatki kot so višina prilivov in življenjski stroški, ki pa iz SISBON-a niso razvidni.
Banke so pri odločanju o kreditni sposobnosti komitentov dolžne spoštovati predvsem navodila Banke Slovenije, ki zahtevajo, da mora posamezniku po tem, ko plača obrok kredita, na računu ostati vsaj znesek minimalne plače. Če ima otroke ali vzdržuje druge družinske člane, se k znesku prišteje še znesek, ki ga država priznava kot minimalnega za preživetje pri uveljavljanju socialnih transferjev.
Več o tem, kako banka izračuna kreditno sposobnost, si preberite v članku Izračun kreditne sposobnosti: vse, kar morate vedeti.
Pravica do seznanitve z lastnimi podatki v sistemu SISBON
Vsak posameznik ima v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in splošno uredbo o varstvu podatkov, pravico do vpogleda oziroma izpisa svojih podatkov, ki se v SISBON-u nanašajo nanj. Ob osebnih podatkih mu mora biti predočeno tudi, katera banka oziroma podjetje je podatke posredovalo v sistem in komu so bili posredovani, kdaj, na kakšni pravni podlagi in za kakšen namen.
Prav tako ima vsak posameznik pravico zahtevati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Če se na primer ocene kreditne sposobnosti podatki obdelujejo avtomatsko, kot na primer pri hitrih spletnih kreditih, lahko posameznik zahteva pojasnilo, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji so se ti postopki izvedli.
Vpogled v SISBON za fizične osebe
Kot zapisano zgoraj, ima vsak posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke, ki se hranijo v SISBONU. To lahko stori na več načinov:
- z oddajo zahteve za izpis podatkov iz SISBON-a,
- preko spletne aplikacije Moj SISBON, ali
- prek mobilne aplikacije Moj SISBON za Android naprave oziroma Moj SISBON za iOS naprave.
Dostop do SISBON-a
Da bi lahko vstopili v spletno aplikacijo Moj SISBON, potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo katerega koli slovenskega izdajatelja:
- SIGEN-CA,
- Halcom CA,
- POSTA®CA,
- AC NLB,
- ali drugo.
Dostop s kvalificiranim digitalnim potrdilom upravljavcu sistema SISBON pove, da ste res oseba za katero trdite, da ste. Ob prijavi se namreč verodostojnost digitalnega potrdila preveri pri njegovem izdajatelju. S potrdilom po prijavi jamčite za vsebino informacij, ki jih posredujete v sistem, lahko se tudi elektronsko podpisujete. Po preverjanju istovetnosti so vam v spletni aplikaciji na voljo vsi vaši osebni podatki, ki se o vas zbirajo pri članih sistema SISBON.
Mobilna aplikacija Moj SISBON
Preko spletne aplikacije Moj SISBON si lahko uredite tudi dostop do mobilne aplikacije Moj SISBON, ki je na voljo tako uporabnikom mobilnih naprav, ki uporabljajo operacijski sistem Android, kot uporabnikom Applovega iOS-a. Mobilna aplikacija omogoča pregled lastnih podatkov, izpis podatkov v PDF obliki, pregled preteklih vpogledov v podatke ter kdo je vpoglede izvedel, kdaj in zakaj, ter oddajo zahtevka za popravek podatkov.
Pisna vloga za vpogled
Vpogled v svoje podatke lahko zahtevate tudi od katerega koli člana ali članice sistema SISBON. Izpolnite le obrazec za vpogled in banka oziroma kreditodajalec vam mora vaše podatke natisniti in izročiti v papirnati obliki.
Pravica do popravka podatkov v SISBON
Če ob pregledu ugotovite, da so objavljeni osebni podatki, ki so bodisi neresnični bodisi napačno predstavljeni, zastareli ali kako drugače neprimerni, imate vedno pravico zahtevati popravek ali celo izbris podatkov. Popravek lahko zahtevate na več načinov
Izpolnite obrazec »Zahteva posameznika za popravek osebnih podatkov v SISBON« in ga oddajte pri banki ali kreditodajalcu, ki je vaše podatke vnesel v sistem. Obrazec lahko oddate tudi v vložišču Banke Slovenije, ki je skrbnica sistema.
Bolj enostaven način pa je, da zahtevo vložite preko spletne ali mobilne aplikacije Moj SISBON. Tisti, ki je napačne podatke vnesel v sistem, jih mora v desetih dneh popraviti. Če zahtevo za popravek zavrne, mora to utemeljiti, pritožniku pa še vedno ostane možnost, da popravek zahteva po sodni poti.