Internet je lahko strašljiv, še posebaj, če ste dovolj stari, da se lahko spomnite telefona z vrtljivo številčnico!
Po drugi strani je internet mnogim olajšal življenje in je odličen vir informacij. Vedno se je dobro zavedati, kako ga uporabljati na varen način.
Vse kar morate storiti je uporabiti podobno zdravo pamet, kot jo uporabljate v vsakdanjem življenju. Na primer, kakor ne bi odprli svojih vhodnih vrat in povabili tujca v vaš dom je smiselno, da ne odpirate e-poštne priloge pošiljalca, ki ga ne poznate.
S pandemijo COVID-19 so se internetne prevare razpasle po vsem svetu. V 3. globalnem poročilu s strani ScamAdviser je bilo 42 držav analiziranih glede števila prevarantov, količine izgubljenega denarja in načina, kako se nacionalne vlade, potrošniški organi in organi pregona borijo proti goljufijam.
Število prijavljenih prevar se je v letu 2019 povečalo iz 139 na 266 milijonov v letu 2020. Velika rast je posledica predvsem pandemije COVID-a, deloma pa tudi zato, ker je več držav začelo poročati o spletnih goljufijah.
Večina uporabnikov ima svoje fotografije, kreditne kartice, osebno komunikacijo, finančne podatke in naprave vsak dan izpostavljene hekerjem, ne da bi sploh vedeli, da so v nevarnosti.
Večino kibernetskih napadov je mogoče zlahka preprečiti z ustreznimi orodji, nekaj osnovne izobrazbe in zdravo pametjo.
Katere so najpogostejše spletne prevare, ki prizadenejo starejše?
Starejši se na spletu soočajo s skoraj enakimi tveganji kot vsi drugi – hekerji imajo na voljo vedno širšo paleto orodij, s katerimi uporabnikom izmaknejo denar, ukradejo podatke, okužijo naprave ter širijo nevarne datoteke in prevare po spletu. Na srečo je veliko teh napadov mogoče preprečiti z nekaj preprostimi nasveti in koraki.
Nekatere pogoste spletne grožnje, ki prizadenejo starejše, so:
Zlonamerna programska oprema. Programska oprema, zasnovana za poškodovanje računalnika, krajo podatkov ali finančno izkoriščanje nič hudega slutečih uporabnikov. Pogoste vrste zlonamerne programske opreme vključujejo izsiljevalsko programsko opremo, trojanske programe in vohunsko programsko opremo.
Vdor v osebne podatke. Vdor v osebne podatke (kot so e-poštni naslovi, uporabniška imena, gesla in celo številke kreditnih kartic ter številke socialnega zavarovanja).
Zavajajuče prevare. Hekerji nenehno izumljajo nove načine za zavajanje uporabnikov z namenom, da bi prišli do osebnih podatkov in do denarja s pomočjo e-pošte, SMSov, družbenih omrežji in spletnih profilov za zmenke.
Kraja identitete. Uporaba osebnih podatkov druge osebe (npr. ime, številka socialnega zavarovanja, podatki kreditne kartice itd.) brez dovoljenja.