Kako zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva vpliva na vas?

Z razmeroma strogimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kreditojemalci, je Banka Slovenija omejila možnosti pridobitve potrošniškega kredita.  

Preverite, kaj omejitve pomenijo v praksi in zakaj so bile uvedene.  

V članku preberite: 

• Kakšne so naloge Banke Slovenije? 
• Zakaj so uvedene omejitve kreditiranja? 
• Kako omejitve delujejo v praksi? 

• Kolikšen del prihodkov lahko namenimo odplačevanju kredita? 
• Kakšni so najdaljši roki za odplačilo potrošniškega kredita? 
• Katere dohodke banka upošteva? 
• Katere dokumente in podatke potrebuje banka? 
• Zakaj spremembe pri omejitvah ne vplivajo na revolving kredite? 

Naloge Banke Slovenije 

Banka Slovenije je regulator in nadzornik trga bančnih storitev v Sloveniji. Med nalogami, ki jih opravlja, je tudi nadzor nad bilancami bank in pregled nad tem, kolikšen delež kreditov bi se lahko zaradi neodplačevanja spremenil v tako imenovane slabe kredite.  

Pri pregledu poslovanja slovenskih bank so leta 2017 začeli opažati, da banke v želji, da bi prek kreditov na trg postavile čim večji delež sredstev, znižujejo meje za doseganje kreditne sposobnosti, ob tem pa pri potrošniških kreditih tudi vse pogosteje podaljšujejo dobo odplačevanja. 

Najprej priporočila, nato omejitve 

Banka Slovenije je ocenila, da na področju potrošniških kreditov prihaja do prekomerne rasti, zato je najprej izdala makrobonitetna priporočila, ki pa rasti potrošniških kreditov niso upočasnila, zaradi česar se je odločila, da priporočila spremeni v omejitve. S 1. 11. 2019 so tako začele veljati omejitve, ki so znatno otežile dostop do potrošniških kreditov, in to predvsem osebam z nižjimi prihodki. 

Makrobonitetne omejitve v praksi 

Na področju potrošniških kreditov so tako v veljavo stopili predpisi, ki določajo, da se mora pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati, da mora kreditojemalcu po plačilu mesečne kreditne obveznosti na osebnem računu ostati vsaj znesek v višini bruto minimalne plače. Ta znesek trenutno znaša 778 evrov.  

Ob tem je bila dodana tudi zahteva, da morajo banke pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati vzdrževane družinske člane. Za vsakega otroka mora banka omenjenemu znesku 778 evrov prišteti še 237,29 evra (toliko znaša državna denarna socialna pomoč za vzdrževanega otroka) oziroma 402,18 evra, če prosilec kredita vzdržuje odraslo osebo.  

Če otroka vzdržujeta oba starša, se pri prosilcu upošteva le polovica zneska, torej 118 evrov. 

Koliko plače lahko namenim za kredit? 

Ob tem je Banka Slovenije uveljavila še omejitev, da lahko vsak posameznik, ki zasluži manj od vsote dveh minimalnih bruto plač (trenutno 2048 evrov), za poplačilo kreditnih obveznosti porabi največ polovico svojih prihodkov.  

Če prihodki kreditojemalca presegajo vsoto dveh minimalnih bruto plač, lahko za poplačilo kredita nameni še 67 odstotkov dohodkov, ki presegajo trenutni znesek 2048 evrov.  

Primer: Če prosilec kredita zasluži 2500 evrov neto, lahko za poplačilo kredita nameni 1024 evrov in še 67 odstotkov zneska, ki presega 2048 evrov, torej še 302 evra (67 odstotkov razlike med 2500 in 2048 evrov). Skupaj torej 1326 evrov.  

Banka Slovenije pri tem dopušča možnost, da banke vsako četrtletje odobrijo 10 odstotkov kreditov, ki odstopajo od teh navedenih pogojev. 

Skrajšani roki odplačevanja 

 Makrobonitetni omejitveni ukrepi določajo tudi, da ročnost potrošniških kreditov ne sme presegati 7 let (84 mesecev), lahko pa banke vsako četrtletje odobrijo do 15 % potrošniških kreditov z ročnostjo nad 7 let, pri čemer ročnost teh kreditov ne sme preseči 120 mesecev (10 let) in morajo biti ti hkrati skladni z ostalimi predpisanimi omejitvami. 

Katere dohodke se upošteva? 

V ukrepih je bilo tudi natančneje določeno, kaj spada v prihodke, ki jih lahko banke upoštevajo pri izračunu kreditne sposobnosti: »V letni neto dohodek potrošnika so vključeni prejemki iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini, ki niso izvzeti iz izvršbe, z izjemo enkratnih in občasnih prejemkov (npr. jubilejne oziroma izredne nagrade).« 

Med prihodke tako sodijo prihodki iz dela oziroma plače, nagrade za delovno uspešnost, regresi, prihodki iz pogodbenega dela, pokojnine, študentsko delo, prihodki iz naslova najemnin, rente … 

Za zaščito potrošnikov in bančnega sistema  

Pri odločanju o kreditni sposobnosti se morajo banke držati omenjenih pravil. Čeprav je bilo zaradi tega veliko negodovanja in so banke večkrat prosile za sprostitev teh omejitev, vsi deležniki priznavajo, da omejitve pomembno znižujejo možnost, da bi pri ljudeh z nizkimi dohodki prišlo do prekomernega zadolževanja, ki bi lahko ogrozilo finančno varnost posameznika ali celotne družine.  

Hkrati so zaščitene tudi banke, ki tako preprečijo nevarnost povečanja odstotka slabih kreditov, ki bi lahko grozili kapitalsko ustreznost banke in jo spravili v težave.