Kaj so makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva in kako vplivajo na vašo kreditno sposobnost?

Banka Slovenije je leta 2019 s sprejemom makrobonitetnih ukrepov omejila kreditno poslovanje bank in natančno določila pogoje za oceno kreditne sposobnosti. Novi pogoji so mejo za dostop do kreditov postavili na višjo raven in spremenili kreditno sposobnost velikega dela potrošnikov. 

Konec leta 2007 se je začela finančna kriza, ki je prinesla propad nekaterih največjih svetovnih finančnih institucij ter številnih podjetij, brez zaposlitve in prihodkov pa je ostalo na milijone ljudi, ki so se znašli na robu preživetja.  

Institucije, ki bdijo nad bančnim sistemom, pri nas je to Banka Slovenije, so sklenile, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Najodmevnejši ukrep v Sloveniji do zdaj je bil sprejem omejitev, ki se nanašajo na kreditiranje prebivalstva. 

V članku pojasnjujemo: 

• Kaj so makrobonitetni ukrepi? 
• Kakšni so bili razlogi za sprejem omejitev? 
• Kako so omejitve vplivale na kreditno sposobnost potrošnikov? 

• Kako velik del dohodka lahko namenimo odplačevanju kredita? 
• Kako so se spremenili roki za odplačevanje potrošniškega kredita? 
• Katere enostavne rešitve ponujajo banke za preverjanje kreditne sposobnosti? 

Kaj so makrobonitetni ukrepi? 

Leta 2013 je bil sprejet Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki ureja status, cilj, naloge, pristojnosti in delovanje Odbora za finančno stabilnost (OFS) in način izvajanja makrobonitetnega nadzora v naši državi.  

Bistvena naloga Odbora za finančno stabilnost, katerega članica je tudi Banka Slovenije, je odkriti morebitne odklone in tveganja znotraj bančnega sistema in pripraviti ukrepe, ki preprečujejo, da bi se lahko zopet znašli v situaciji, kjer bi nam grozil zlom bančnega sistema ali nevarno zmanjšanje bonitete celotne države. 

Banka Slovenije ima za preprečitev ponovitve bančne krize na voljo več makrobonitetnih instrumentov. Do sedaj je uporabila že:  

• makrobonitetno omejitev razdelitve dobička bank, 
• omejevanje depozitnih obrestnih mer, 
• makrobonitetno omejitev razdelitve dobička lizing družb, 

• makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva,  
• omejevanje dinamike zniževanja razmerja med krediti in vlogami.  

Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva 

Trenutno veljavne omejitve na področju kreditiranja prebivalstva niso prve, jih pa potrošniki in banke zagotovo najbolj občutimo. Razlog za sprejem omejitev je bila velika in več let trajajoča rast stanovanjskih in potrošniških kreditov, ki bi lahko po mnenju Banke Slovenije povzročila sistemske težave.  

Banke imajo namreč na voljo presežek sredstev in iščejo načine, da bi denar usmerile na trg. Pri tem so na področju potrošniških kreditov nižale pogoje za pridobitev kredita, s podaljševanjem roka odplačevanja pa tudi tistim z nižjimi dohodki omogočale, da so prišli do višjih zneskov posojil. 

Banka Slovenije je prve ukrepe sprejela leta 2016 in jih nato stopnjevala, vse do oktobra 2019, ko je ukrepe, ki so do takrat veljali kot priporočila, zaostrila in so za banke postali obvezni.  

Kako so ukrepi vplivali na kreditno sposobnost potrošnikov? 

Ukrepi so v prvi vrsti določili višino sredstev, ki morajo posamezniku ostati na računu, ko poravna kreditne obveznosti. Banka Slovenije je za izračun kreditne sposobnosti znesek postavila pri 76 odstotkih bruto minimalne plače, kar danes znaša 778 evrov. K temu se doda še znesek za vzdrževane družinske člane: za otroka 237 evrov, za vzdrževano odraslo osebo 402 evra. Če za otroka skrbita oba starša, se znesek prepolovi in znaša 118 evrov.  

Določila o pavšalnem znesku za vzdrževane osebe, ki ga mora banka upoštevati pri izračunu kreditne sposobnosti, so bila za banke nova. Z njimi se je znatno znižala kreditna sposobnost družin, predvsem pa enostarševskih gospodinjstev.  

Kako velik del dohodka lahko namenimo odplačevanju kredita? 

Ob tem je kreditojemalec omejen tudi z določilom, da lahko za poplačilo kredita nameni le 50 odstotkov svojih prihodkov oziroma še 67 odstotkov zneska, ki presega dvakratnik, če prihodki presegajo dvakratnik minimalne bruto plače. Če je ostanek plače, ki ga lahko porabimo za odplačevanje kredita, višji od 50 odstotkov dohodka, je omejitev postavljena pri nižjem od obeh zneskov. 

Primer: Če potrošnik zasluži 2048 evrov in nima vzdrževanih otrok, bi lahko po pravilih ostanka na računu za kredit porabil 1270 evrov. A ker polovica njegovega prihodka znaša 1024 evrov, banka upošteva ta nižji znesek.