Do potrošniškega kredita enostavno, brez bančnih izpiskov in plačilnih list!
Potrošniški krediti so danes najbolj razširjena oblika zadolževanja, za katerega se ljudje odločamo, ko načrtujemo nakupe dobrin večjih vrednosti ali pa potrebujemo pomoč pri premostitvi prehodnih finančnih težav. Preberite:
- Kakšne informacije mora banka zagotoviti potrošniku?
- Katere podatke o kreditojemalcu potrebuje banka?
- Kaj more vsebovati kreditna pogodba?
- Kakšen je klasičen potek postopka odobritve potrošniškega kredita?
- Kaj prinašajo novi napredni kreditni produkti?
- Zakaj je SISBON temelj za napredne bančne produkte?
Potrošniški kredit je enostaven finančni produkt, pri katerem se kreditojemalec, torej fizična oseba in kreditodajalec (običajno banka) dogovorita o znesku, ki ga banka posodi, ter o pogojih, po katerih ga bo kreditojemalec vrnil.
Področje ureja Zakon o potrošniških kreditih, ki vsebuje številne varovalke, ki skušajo v enaki meri ščititi tako banke kot potrošnika.
Informacije za potrošnika
Kreditodajalci morajo pred sklenitvijo kredita prosilcu zagotoviti vse relevantne informacije o kreditu. Taka predhodna informacija mora vsebovati podatke:
- stroških odobritve kredita,
- obrestni meri,
- efektivni obrestni meri,
- znesku kredita,
- roku poplačila,
- predvideni višini mesečnega obroka,
- načinu zavarovanja kredita in stroških zavarovanja,
- predviden skupni strošek poplačila kredita.
Informacija mora biti podana pisno oziroma v trajni digitalni obliki. Sodobni načini spletnega poslovanja vpogled večino teh informacij omogočajo preko informativnih spletnih izračunov.
Kaj preveri banka?
Na drugi strani banka preveri kreditno sposobnost kreditojemalca:
- oceni povprečne mesečne prihodke in odhodke,
- preveri koliko družinskih članov vzdržuje,
- v centralnem kreditnem registru preveri (SISBON), koliko ima obstoječih kreditnih obveznosti, ali redno izpolnjuje svoje obveznosti ter morebitne blokade računov in sodne, davčne ali upravne izvršbe.
- V prošnji za kredit je potrebno običajno navesti še:
- obliko zaposlitve,
- delodajalca,
- morebitne dodatne prihodke,
- zakonski status,
- velikost skupnega gospodinjstva.
Sestavine kreditne pogodbe
V primeru, da se potrošnik strinja s ponudbo in banka oceni, da je potrošnik kreditno sposoben skleneta kreditno pogodbo.
Ta mora poleg osnovnih podatkov o obeh pogodbenih strankah vsebovati še podatke o:
- skupnem znesku kredita in pogojih črpanja,
- obdobju trajanja pogodbe,
- kreditno obrestno mero ter pri kreditih spremenljivo obrestno mero tudi referenčno obrestno mero, pogoje pod katerimi se obrestna lahko spremeni.
Navedena mora biti efektivna obrestna mera in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, znesek obroka in število obrokov plačil in amortizacijski načrt. Določene morajo biti tudi sankcije v primeru zamud pri plačilih in pogoji pod katerimi lahko stranki odstopita od pogodbe. Nadzor na ponudbo potrošniških kreditov v Sloveniji izvaja tržni inšpektorat.
Kakšen je klasični postopek odobritve kredita
Postopki odobritve kredita in sklenitve pogodbe so odvisni od višine kredita, zavarovanja in dobe odplačevanja. Pri nižjih zneskih, ki jih namerava kreditojemalec poplačati v kratkem roku so postopki bolj enostavni in hitri, ob višjih zneskih pa so banke bolj previdne in temeljite.
Pred leti je bilo potrebno za odobritev kredita vse potrebne podatke na banko dostaviti v fizični obliki. Potrošniki so tako zbirali bančne izpiske, plačne liste, pogodbe o zaposlitvi iskali poroke,…
Bančni uslužbenci so morali dokumentacijo zbrati, urediti, prositi potrošnike za morebitne dopolnitve, nato pa vse skupaj predati drugi bančni službi, oziroma kreditnemu odboru, ki je na podlagi internih aktov odločal o tem ali se bo posamezniku kredi odobril ali ne.
Novi napredni bančni produkti
Nove tehnologije, ki omogočajo varno in zanesljivo identifikacijo fizičnih oseb prek spleta, avtomatiziran vpogled v obstoječe digitalne baze podatkov, napredni algoritmi za preverjanje kreditne sposobnosti ter zakonodaja, ki tudi na področju digitalnega poslovanja omogoča pravno zaščito tako bank kot potrošnikov, pa so omogočili razvoj nove vrste potrošniških kreditov.
Hitri spletni krediti, kot je KESH Limit banke Ferratum potrošniku omogočajo dostop do kredita iz udobja doma. Postopki potekajo preko uporabe spletne ali mobilne aplikacije brez sodelovanja bančnih uslužbencev. Pridobivanje podatkov za oceno kreditne sposobnosti je avtomatizirano.
Potrošnik v postopku torej ne potrebuje nobenega dokumenta, se nikoli ne sreča z bančnim uslužbencem, njegovi podatki pa so obdelani avtomatsko v roku nekaj minut in tudi rezultat postopka mu je znan nemudoma, oziroma v le nekaj minutah.
Zakaj je SISBON temelj za napredne kreditne produkte
Da so tudi Slovencem na voljo hitri spletni krediti, ki so varni in pregledni, gre zasluga tudi vzpostavitvi digitaliziranega centralnega kreditnega registra (SISBON), ki deluje kot baza podatkov.
V SISBONU, katerega delovanje ureja Zakon o centralnem kreditnem registru, so zbrani podatki o kreditnih obveznostih vsakega posameznika, zaveden je znesek dolga, višina mesečnih obrokov, morebitne odobrene prekoračitve dovoljenega stanja ali nakupi z odloženim plačilom.
Beležijo se:
- vse spremembe v kreditnih pogodbah,
- spremembe obrestnih mer,
- predčasna plačila obveznosti
- zamude pri plačilih,
- prav tako so zabeležene morebitne blokade računov in izvršbe.
Ker se za dostop do SISBONA uporablja kvalificirano digitalno potrdilo, je to enako, kot bi se v bančni poslovalnici izkazali z osebnim dokumentom. Na ta način se zadosti zakonskemu pogoju, da mora potrošnik izkazati interes za najem kredita, če želi banka dobiti vpogled v podatke zbrane v SISBONU. Potrošnik lahko tudi v vsakem trenutku preveri, kdo je v njegove podatke izvršil vpogled in kdaj.
Tako obsežna baza podatkov je eden od temeljev odločanja v avtomatiziranih postopkih preverjanja kreditne sposobnosti, ki jih uporabljajo sodobna podjetja na področju digitalnega bančništva, kot je Banka Ferratum.
Produkti kot je KESH Limit, pri katerem od prijave v aplikacijo do odobritve kredita mine le nekaj minut brez tako napredne baze, kot je SISBON, ne bi bili mogoči. Prav tako omenjeni kreditni register lajša delo klasičnim bankam, ki so v konkurenci novih sodobnih produktov prisiljene izboljševati svojo ponudbo.